Ne plutati z Dalekij Shid Rosiyi Dalekij Shid yevropocentristskij termin yakim poznachayut obshirnij region Pivnichno Shidnoyi Shidnoyi ta Pivdenno Shidnoyi Aziyi Dalekij Shid na mapi Aziyi Zmist 1 Krayini Dalekogo Shodu 2 Galereya 3 Div takozh 4 PosilannyaKrayini Dalekogo Shodu RedaguvatiNazva regionu 1 tateritoriyi z praporom Plosha km2 Naselennya Gustota naselennya na km2 Stolicya Forma pravlinnya Valyuta Oficijni moviPivnichna Aziya Rosiya 2 3 6 952 600 8 371 257 1 2 Moskva 4 Federalna prezidentsko parlamentska respublika Rubl Rosijska ta 27 inshih spiv oficijnih movPivdenno Shidna Aziya Brunej 5 765 417 200 72 11 Bandar Seri Begavan Absolyutnij islamskij sultanat Brunejskij dolar Malajska ta anglijska Kambodzha 181 035 16 245 729 81 8 Pnompen Konstitucijna monarhiya Riyel Khmerska Ostriv Rizdva 5 135 1 843 10 39 Flaying Fish Kouv Zovnishnya teritoriya Avstraliyi Avstralijskij dolar Anglijska 6 Kokosovi ostrovi 7 14 544 43 0 Vest Ajlend Zovnishnya teritoriya Avstraliyi Avstralijskij dolar Neviznacheno 6 Indoneziya 1 904 569 261 115 456 138 0 Dzhakarta Prezidentska respublika Rupiya Indonezijska Laos 237 955 6 758 353 26 7 V yentyan Socialistichna respublika Laoskij kip Laoska Malajziya 330 803 32 049 700 92 0 Kuala Lumpur Federalna konstitucijna monarhiya Parlamentska demokratiya Ringit Malajska M yanma 676 578 53 582 855 76 0 Najp yido Unitarna prezidentskakonstitucijna respublika K yat Birmanska Filippini 300 000 100 981 437 336 0 Manila Unitarna prezidentskakonstitucijna respublika Filippinskij peso Filippinska Tagalska ta anglijska Singapur 722 5 5 638 700 7 804 0 Singapur Parlamentska respublika Singapurskij dolar Malajska anglijska kitajska putunhua i tamilska Tayiland 513 120 68 863 514 132 1 Bangkok Konstitucijna monarhiya Parlamentska demokratiya Bat Tajska Shidnij Timor 15 410 1 167 242 78 0 Dili Parlamentska respublika Dolar SShA Sentavo Tetum ta portugalska V yetnam 331 212 94 569 072 276 03 Hanoj Odnopartijna derzhava Socialistichna respublika Dong V yetnamskaShidna Aziya Kitajska Narodna Respublika 8 9 598 094 9 1 371 821 094 10 145 0 Pekin Odnopartijna Socialistichna respublika Yuan Zhenminbi Kitajska putunhua 11 Gonkong 12 1 108 7 448 900 6 777 0 Gonkong Osoblivij administrativnij rajon Kitajskoyi Narodnoyi Respubliki Gonkongskij dolar Kitajska 13 anglijska Yaponiya 377 973 126 440 000 334 0 Tokio Parlamentska demokratiya Konstitucijna monarhiya Yena Neviznacheno 14 Makao 15 115 3 653 100 21 340 0 Makao Osoblivij administrativnij rajon Kitajskoyi Narodnoyi Respubliki Pataka Kitajska 13 Portugalska Mongoliya 1 566 000 3 081 677 1 97 Ulan Bator Parlamentska respublika Tugrik Mongolska Pivnichna Koreya 120 540 25 368 620 212 0 Phenyan Unitarna diktatura Chuchhe Socialistichna respublika Pivnichnokorejska vona Korejska Pivdenna Koreya 100 363 51 446 201 507 0 Seul Prezidentska respublika Pivdennokorejska vona Korejska Tajvan 16 36 197 23 577 271 650 0 Tajbej Prezidentsko parlamentska respublika Novij tajvanskij dolar Kitajska putunhua Galereya Redaguvati Seul Pivdenna Koreya Singapur Tajbej Tajvan Shanhaj Kitaj KNR Vladivostok Primorskij kraj Rosiya Gonkong KNR Bangkok Tayiland Guanchzhou Kitaj KNR Yangon Rangun M yanma Birma Hoshimin Sajgon V yetnam Osaka Yaponiya Phenyan Koreya KNDRDiv takozh RedaguvatiKitaj Shidna Aziya Azijski tigriPosilannya RedaguvatiDalekij Shid Universalnij slovnik enciklopediya 4 te vid K Teka 2006 Ce nezavershena stattya z geografiyi Aziyi Vi mozhete dopomogti proyektu vipravivshi abo dopisavshi yiyi Kontinentalni regioni vidpovidno za kategorizaciyeyu OON karta za vinyatkom 12 Zalezhno vid viznachen rizni teritoriyi zaznacheni nizhche primitki 6 11 13 15 17 19 21 23 mozhut vhoditi v odnu abo obidvi chastini Aziyi i Yevropi Afriki abo Okeaniyi Rosiya transkontinentalna krayina roztashovana u Shidnij Yevropi ta Pivnichnij Aziyi ale vvazhayetsya yevropejskoyu istorichno kulturno etnichno ta politichno i perevazhna bilshist yiyi naselennya 78 zhive v mezhah yiyi yevropejskoyi chastini Lishe rosijskij Dalekij Shid Moskva znahoditsya v Yevropi Ostriv Rizdva zovnishnya teritoriya Avstraliyi a b Anglijska mova ne maye statusu de yure na ostrovi Rizdva ta v Avstraliyi ale ce de fakto mova spilkuvannya v uryadi Kokosovi ostrovi zovnishnya teritoriya Avstraliyi Derzhava shiroko vidomo yak prosto Kitaj yaka vhodit do skladu odnojmennogo utvorennya i civilizaciyi Kitaj Dani navedeni tilki dlya materikovogo Kitayu i ne vklyuchayut Gonkong Makao i Tajvan Vklyuchaye teritoriyu pid upravlinnyam KNR Aksaj Chin i Dolina Kirchinbulaka obidvi zemli na yaki pretenduye Indiya Vidomosti vkazano tilki dlya materikovogo Kitayu Osoblivi administrativni rajoni napriklad Gonkong i Makao ostrivni teritoriyi sho znahodyatsya pid kontrolem Kitajskoyi Respubliki zokrema ostrovi Tajvan Czinmen i Maczu viklyucheno Law of the People s Republic of China on the Standard Spoken and Written Chinese Language Order of the President No 37 Chinese Government 31 zhovtnya 2000 Arhiv originalu za 24 lipnya 2013 Procitovano 21 chervnya 2013 For purposes of this Law the standard spoken and written Chinese language means Putonghua a common speech with pronunciation based on the Beijing dialect and the standardized Chinese characters Gonkong osoblivij administrativnij region KNR a b Zhodna konkretnij riznovid kitajskoyi ne ye oficijnim na teritoriyi Meshkanci perevazhno govoryat kantonskoyu sho ye de fakto regionalnim standartom Yaponska Derzhavna rada oficijno ne prijnyala zakon yakij stverdzhuye sho derzhavnoyu movoyu ye yaponska Makao osoblivij administrativnij region KNR Cifri vidnosyatsya do teritoriyi de fakto kontrolovanoyi uryadom Kitajskoyi Respubliki KR yaku chasto nazivayut Tajvanem Podani v cilomu vid KNR div politichnij status Tajvanyu Otrimano z https uk wikipedia org w index php title Dalekij Shid amp oldid 38626932
